REŠIMO PALAČO CARCIOTTI

PODPIŠI TUDI TI! Naj palača ne bo prodana in naj ostane dediščina mesta Trst

Photo courtesy by: Luca Aless / CC BY-SA

Pismo tržaškemu Županu

Spoštovani Gospod Župan,

Pišemo vam, ker želimo, da ostane Palača Carciotti premoženje občanov in vas vabimo, da to javno potrdite.

Olajšani smo zaradi tega, da dražbe, ki so bile namenjene prodaji palače, niso bile uspešne.

Ker je palača Carciotti, ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih stavb Trsta, še vedno dediščina tržačanov, želimo da lastnina palače ostane Trstu, za javno uporabo. Verjamemo, da lahko v tem prelomnem trenutku ravno Vi določite, da bo palača ostala javna in služila celotni skupnosti.

Zahvaljujemo se vam za pozornost, ki jo boste namenili našemu pozivu, saj vemo, da tudi vam je razvoj Trsta pri srcu.

Podpisniki te pobude so sledeče osebe : Roberto Canziani, Giuliana Carbi Jesurun, Roberto Dambrosi, Diana De Rosa, Anna Laura Govoni, Elvio Guagnini, Alexandra Hagemann, Wissal Houbabi, Lucia Krasovec-Lucas, Marko Kravos, Emanuela Marassi, Marija Mitrović, Roberto Paci Dalò, Massimo Premuda, Ariella Reggio, Livia Rossi, Dubravka Šantolić Cherubini, Marcela Serli, Davide Skerlj, Nicoletta Zanni, Maila Zarattini.

Zakaj spodbujamo to peticijo?

Zakaj ljubimo palačo Carciotti?

Palača Carciotti je lastnina občine Trst od leta 1932, in sodi v najbolj izvirne stavbe neoklasične arhitekture Srednje Evrope.
Palačo je načrtal arhitekt Matteo Pertsch za grškega trgovca Demetrija Carciottija, ki se je leta 1775 priselil v Trst. Pertsch je bil arhitekt nemško-švicarskega porekla, ki se je nastanil v Trstu, in v našem mestu pripravil načrt za Gledališče Verdi, Rotondo Panciera, Hišo Steiner in svetilnik Lanterna.
Palača Carciotti, dokončana leta 1805, je okrašena s kipi Antonija Bosa in slikami Giuseppeja Bernardina Bisona.

Tržačani iskreno ljubijo to palačo, ki se nahaja na tržaškem nabrežju, na koncu Velikega Kanala, sredi Terezijanske četrti. To je novi del mesta, ki je po želji Marije Terezije Habsburške sredi 18. stoletja razširil onkraj srednjeveškega zidu na že obstoječih solinah. Ni torej le ikona Trsta, vendar priča o zgodovini in identiteti Tržačanov.

Sculture di Antonio Bosa sullo scalone monumentale (immagini protette da copyright – courtesy by Trieste Contemporanea)